• A054a Oznaka dohodka (polja B), ki se všteva v davčno osnovo
• A054z Znesek dohodka, ki se všteva v davčno osnovo

V skladu z zakonodajno spremembo  Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev (Uradni list RS, št 60/22 in 96/22) je v programu PANTHEON z verzijo 10.0.30.00. omogočeno poročanje o izplačanih dohodkih na REK-O obrazcu.

REK-O obrazec se uporablja za izplačila dohodkov od 1. 1. 2023 dalje  in nadomešča REK-1, REK-1-a, REK-1f, REK-2 obrazce in obrazec PNIPD (veljavne do 31. 12. 2022).

Povezava do Pantheon navodil

• Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C), ki spreminja 137. člen ZDR in
• Zakon o dopolnitvi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-R), ki spreminja 29. člen ZZVZZ.

Oba zakona začneta veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu, uporabljata pa se od 1. marca 2022. Noveli vplivata na več postopkov pri obračunu nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so opisani v nadaljevanju.

Izračun 1. delovnega dne v breme ZZZS

ZDR-1C in ZZVZZ-R določata skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca oziroma samostojnega zavezanca (samostojni podjetniki, kmetje, družbeniki idr.), in sicer iz 30 na 20 delovnih dni, če je razlog zadržanosti:

• 01-bolezen
• 02-poškodba izven dela
• 05-poškodba po tretji osebi izven dela

Nadomestilo za mesec marec 2022 in nadaljnje mesece bo izplačano v breme OZZ, če bo zavarovanec dosegel 20 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo pred 1. marcem 2022, ali če bo ta pogoj dosegel v mesecu marcu 2022 oziroma v naslednjih mesecih. To pomeni, da se:

• za vse zadržanosti od dela iz razlogov 01, 02 in 05 od vključno 1. 3. 2022 (torej pri obračunu nadomestil za mesec 03 2022 in nadaljnje mesece) nadomestilo obračuna v breme ZZZS od vključno 21. delovnega dne.
• za vse zadržanosti od dela iz razlogov 01, 02 in 05 do vključno 28. 2. 2022 (torej pri obračunu za mesec 02 2022 in pretekle mesece) nadomestilo obračuna v breme ZZZS od vključno 31. delovnega dne.

Zaradi lažjega razumevanja navajamo dva primera (več jih najdete v drugi prilogi na dnu sporočila):
A. Zavarovanec je začasno nezmožen za delo zaradi bolezni od 28. 1. 2022. Dne 24. 2. 2022 doseže 20 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo (delovni koledar od ponedeljka do petka), nadomestilo je še za celotni februar 2022 v breme delodajalca oz. samostojnega zavezanca. Ker se zakon uporablja šele od 1. 3. 2022, bo nadomestilo plače izplačano v breme OZZ od 1. 3. 2022 dalje (ne glede na to, da je bil 21. delovni dan izpolnjen že v februarju 2022).

B. Zavarovanec je začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe izven dela od 24. 2. 2022. Dne 24. 3. 2022 doseže 20 delovnih dni začasne nezmožnosti za delo (delovni koledar od ponedeljka do petka). Ker se zakon uporablja od 1. 3. 2022, bo nadomestilo plače izplačano v breme OZZ od 25. 3. 2022 dalje (torej od 21. delovnega dne). Nadomestilo plače za obdobje 24. 2. - 28. 2. 2022 in za 1. 3. - 24. 3. 2022 bremeni delodajalca oz. samostojnega zavezanca.


Samostojni zavezanci navedeno upoštevajo tudi pri oddaji obrazcev OPSV v FURS-ov elektronski sistem eDavki, torej da jih v primeru razlogov 01, 02 in 05 bremenijo prispevki za marec 2022 in nadaljnje mesece le za prvih 20 delovnih dni začasne nezmožnosti (upoštevaje, da je delovni koledar v skladu s Pravili OZZ za samostojne zavezance razdeljen na 5 delovnih dni).

Pri tej spremembi (30-->20 delovnih dni)  pa se pristojnost za odločanje o zadržanosti od dela ne spreminja. To pomeni, da še naprej izbrani osebni zdravnik odloča 30 koledarskih dni o začasni nezmožnosti za delo  (razen če gre za nego, za katero za določeno, da sam odloča krajše obdobje), imenovani zdravnik pa odloča od vključno 31. koledarskega dne zadržanosti.

Za razloga zadržanosti 03-poklicna bolezen in 04-poškodba pri delu ostaja štetje delovnih dni v breme ZZZS enako kot do sedaj - torej je nadomestilo v breme ZZZS od 31. delovnega dne (in odločanje imenovanega zdravnika od vključno 31. koledarskega dne).



Prejšnja zadržanost pri recidivu:  30 delovnih dni --> 20 delovnih dni

ZDR-1C prinaša spremembe tudi v primeru četrtega odstavka 137. člena (t.i. recidiv).

• Ko je prva začasna zadržanost zaradi bolezni (razlog 01) ali poškodbe izven dela (razlog 02, 05), ki bremeni delodajalca, v mesecu februarju 2022 ali prej (da se je torej zaključila do konca februarja 2022), mora biti le-ta do 30 delovnih dni, nato sledi prekinitev staleža v trajanju manj kot 10 delovnih dni (zavarovana oseba dela), nato pa sledi nova zadržanost od dela zaradi iste bolezni ali poškodbe izven dela, ki jo potrdi imenovani zdravnik z odločbo (od prvega dne te druge, nove zadržanosti).
• Ko je prva začasna zadržanost zaradi bolezni (razlog 01) ali poškodbe izven dela (razlog 02, 05), ki bremeni delodajalca, v marcu 2022 ali pozneje (tudi če se je zadržanost začela v februarju, a se je nadaljevala v marec 2022), mora biti le-ta do 20 delovnih dni, nato sledi prekinitev staleža v trajanju manj kot 10 delovnih dni (zavarovana oseba dela), nato pa nova zadržanost od dela zaradi iste bolezni ali poškodbe izven dela, ki jo potrdi imenovani zdravnik z odločbo (od prvega dne te druge, nove zadržanosti).

121. dan --> 81. dan

ZDR-1C prinaša spremembe v primeru tretjega odstavka 137. člena ZDR, in sicer skrajšanje obdobja iz 120 delovnih dni na 80 delovnih dni.

Delodajalec izplača nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni (razlog 01) ali poškodbe, ki ni povezana z delom (razloga 02 in 05), v posameznem koledarskem letu največ za:

• 120 delovnih dni, če je šlo za leto 2021 (ali prejšnja leta) oziroma
• 80 delovnih dni, če gre za leto 2022 (ali naslednja leta).

Za čas daljše odsotnosti, to je:

• od vključno 121. delovnega dne (v letu 2021 ali prej) oziroma
• od vključno 81. delovnega dne (v letu 2022 ali pozneje)  

izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ob pogoju, da je o zadržanosti od vključno 121.delovnega dne (leta 2021 ali prej)  oz. 81. delovnega dne (leta 2022 ali pozneje) z odločbo odločil imenovani zdravnik.

Delavec mora sam sporočiti svojemu osebnem zdravniku, kdaj bo nastopil 81. delovni dan (v letu 2022 ali prihodnjih letih), da ta datum osebni zdravnik vpiše v predlog imenovanemu zdravniku, ki bo odločil o začasni nezmožnosti za delo iz razlogov 01, 02 in/ali 05 od vključno tega 81. delovnega dne.

Delodajalec mora ob vložitvi zahtevka za refundacijo v takih primerih priložiti eBOL-e za razloge 01, 02 in 05, na katerih so zadržanosti, ki so bremenile delodajalca in ustrezne plačilne liste, iz katerih je razvidno, da je bilo nadomestilo za 80 delovnih dni iz navedenih razlogov v breme delodajalca delavcu dejansko izplačano.

V 80 delovnih dni v breme delodajalca, ki so pogoj za uveljavitev pravice iz 3. odstavka 137. člena ZDR, se seštevajo delovni dnevi, izplačani v breme delodajalca, za mesece januar, februar, marec....za november in za december tekočega leta, seveda ob pogoju, da jih je delodajalec dejansko izplačal.

___________________

Predvidoma v drugi polovici marca 2022 bodo pripravljene spremembe na eObračunu v okviru eZahtevka tudi na portalu SPOT. Opisane spremembe morajo biti implementirane tudi v programe za obračun plač in nadomestil pri delodajalcih in računovodskih servisih ter pri oddaji eZahtevkov preko vmesnika eNDM.

V prvi priponki je še nekaj dodatnih primerov glede prehoda na izračun v breme ZZZS od 21. delovnega dne.

V drugi priponki je ažurirana zbirna preglednica postopkov odločanja, prehoda v breme ZZZS in %  osnove po posameznih razlogih zadržanosti, ki je sicer priloga 4 k Pravilniku o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil.

novela-zzvzz---od-21.-delovnega-dne-v-breme-v-breme-zzzs---

primeri.xlsxpriloga-4---od-1.3.2022---zzvzz-r-in-zdr-1c.002.xlsx
 

Ko bo obvestilo o objavi Sklepa EU objavljeno v UL RS, se bo višji prag začel uporabljati šele s prvim dnem drugega koledarskega meseca (se pravi predvidoma z 01.03.2013).

Primer: Podjetniki, ki bo leta 2013 imel 50.000 prihodkov, bo po pavšalni obdavčitvi na 15.000 EUR davčne osnove plačal letno 3.000 EUR dohodnine.

Komu se splača biti pavšalno obdavčen in komu ne?
Načeloma bodo največ od pavšalne obdavčitve imeli poslovni svetovalci, finančniki, kreativci, tisti, ki prodajajo svoje znanje in intelektualne storitve, saj imajo zelo malo dejanskih stroškov. Po drugi strani pa bo takšna obdavčitev redko koristila malim proizvodnim, trgovskim podjetjem, frizerjem, avtomehanikom, prevoznikom, gostincem… Upoštevati je namreč treba tudi, da pri pavšalni obdavčitvi odpadejo vse davčne olajšave in tako ne moremo zbijati davčne osnove. Kljub temu, da pri pavšalni obdavčitvi ni potrebno voditi poslovnih knjig, pa je še vedno potrebno voditi DDV evidence, plače, socialne prispevke. Tako je po mnenju številnih ta sklep o pavšalni obdavčitvi muha enodnevnica.

Svojo odločitev ugotavljanje davčne osnove po pavšalni obdavčitvi lahko podjetniki in podjetja priglasite na DURSU najpozneje do 31. marca tekočega leta, torej leta, za katero želite biti pavšalno obdavčeni.

Uvedena je enakovredna obravnava papirnih in elektronskih računov, s čimer se odpravljajo ovire za elektronsko izdajanje računov. Davčnim zavezancem pa se pri tem nalagajo dodatna dokazna bremena. Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa.

Spremembe so minimalne. Določeno je, da mora davčni zavezanec račune hraniti v izvirni obliki, v kateri so bili računi poslani. To pomeni, da se za papirne račune zahteva hramba v papirni obliki, za elektronske račune pa hramba v elektronski obliki. V primeru, da se računi hranijo v elektronski obliki, se zahteva, da se tudi podatki, ki jamčijo pristnost izvora, celovitost vsebine in čitljivost računa prav tako shranijo z elektronskimi sredstvi.

- podjemna pogodba

- avtorske pogodbe

- druge civilno pravne pogodbe

- dela prokurista oz. poslovodne osebe

Seveda vse to velja za osebe, ki opravljajo navedena dela, niso pa pokojninsko zavarovani po drugih osnovah. Za vse tiste, ki so že pokojninsko zavarovani na podlagi rednega dela ali na podlagi opravljanja dejavnosti, bodo morali plačati samo prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen - za ta prispevek velja stopnja 8,85%. Enak prispevek bo za pogodbeno delo upokojencev. Pri tem posebnem zavarovanju zavarovanca ne teče pokojninska doba in se ti prejemki ne štejejo v pokojninsko osnovo. Ti prispevki namreč prinašajo zavarovanje samo za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.